Od leta 2004 oddajajo tudi sobe – 4 sobe (10 postelj, ena soba je opremljena z otroško posteljico, vse pa imajo tudi lastne sanitarije). Zelo okusno in prijetno opremljene sobe dajejo pridih domačnosti, urejenosti in sprejetosti. Njihovi gosti (imeli so že goste iz daljne Amerike) imajo v ponudbi običajno polpenzion, saj se domači, okusni hrani na kmetiji človek le stežka upre. Glavna kmečka soba, v kateri lahko gostijo približno 50 ljudi, je običajno namenjena za praznovanje rojstnih dni, zaključene družbe, slavja ob birmah, obhajilih, obletnicah ipd., tako da so ob koncih tedna skoraj vedno zasedeni.
Od letošnjega leta sin Boštjan, predvsem pa njegova žena, organizirata rojstnodnevne zabave za otroke (imajo posebno sobo za 12 otrok) in glavna animatorka je prav Boštjanova žena. Otroci spoznavajo življenje na kmetiji, imajo možnost jezditi konje pod nadzorom, iščejo zaklad … Pripravijo jim kulinarične dobrote, pri čemer lahko otroci tudi sodelujejo, in kar je najbolj pomembno, pripravijo jim okusno torto. Rojstnodnevne zabave za otroke trajajo tri ure in jih izvajajo skozi vse leto.
Dela na kmetiji ne zmanjka, vendar sta materi in očetu v veliko pomoč tudi njihovi trije otroci, čeprav sta dve hčeri že odseljeni, še vedno z veseljem prideta domov in pomagata kaj postoriti. Sin Boštjan je z ženo doma, tako da ima gospa Olga pomoč, vsi pa so lahko neizmerno hvaležni za takšno mamo, kot je Olga, kajti kadar je treba, z veseljem poskrbi še za vseh sedem vnukov, ki dom napolnjujejo z veselim živžavom, tako, da res ni nikoli dolgčas.
Zanimalo me je predvsem, od kod ideja oz. inspiracija za kmečki turizem. Gospa Olga mi je dejala, da od otrok; prav otroci so bili tisti, ki so navijali za kmečki turizem. Danes pravi: »Lepo je, ni nam žal.« Ponosni so tudi na staro vinsko klet, ki je stara že več kot 200 let, na 400 let staro lipo, na velik ribnik ob koncu kmetije, v katerem je precej živahno, saj je v njem polno krapov, amurjev … Ker h kmetiji skoraj obvezno sodi tudi pes, se lahko pohvalijo z dvema čistokrvnima kraškima ovčarjema, na trati pred hišo pa se je nadobudno prekopicevale pet malih kepic.
Ko sem proti koncu intervjuja postavila vprašanje, kakšne želje imata gospodarja za prihodnja leta, sem v očeh gospoda Gustija zasledila iskrico in prikrit nasmešek ter pričakovala odgovor, ki se mi je ves čas vsiljeval v misli, ko sem spremljala naš pogovor. Gospod Gusti mi je rekel, da si želijo še velnesa. Ideja se mi zdi fantastična, in vem, da ne bo preteklo dosti časa, ko bodo uredili še košček razvajanja, ki bo v to prelepo okolico in kmečko domačnost vneslo ob vsej ostali ponudbi še noto ugodja.
In kar je najbolj pomembno in spoštovanja vredno; na kmetiji se dela trdno, vidi se spoštovanje in medsebojna pomoč, predvsem pa mi je bilo všeč, ker zakonca vsako leto odideta na zaslužen dopust, saj se oba zavedata, da je to nujno potrebno in da si mora človek vzeti čas tudi za partnerja, si napolniti baterije, predvsem pa, čeprav le za kratek čas, usmeriti misli nekam drugam.
Tekst in foto: Dragica Jezernik
***
Božični kolač
Sestavine:
60 dag bele moke
pol kocke kvasa
3 rumenjaki
6 dag sladkorja
1 žlička soli
3,4–4 dl toplega mleka
8 dag masla
Orehov nadev:
60 dag mletih orehov
20 dag sladkorja
10 dag masla
2,5 dl vrelega mleka
1 jajce
rum, cimet, malo kave
Postopek:
Moko presejemo, na sredino naredimo jamico in vanjo vlijemo kvasec (kvas, malo sladkorja in malo toplega mleka). Pustimo vzhajati 5 minut. Na rob sklede nato damo rumenjake, sladkor in sol. Počasi prilivamo toplo mleko in gnetemo v testo. Paziti je treba, da na začetku sol in kvas ne prideta skupaj! Proti koncu gnetenja dodamo še zmehčano maslo, da dobimo gladko testo.
Pa dober tek!
