Logo MojaObčina.si
DANES
14°C
2°C
JUTRI
12°C
0°C
Oceni objavo

Temeljni postopki oživljanja za laike

Nenadni srčni zastoj je eden vodilnih vzrokov smrti v svetu. Izredno pomembno je, da je v primeru srčnega zastoja pomoč nudena čim prej, saj lahko hitro in pravilno ravnanje močno izboljša možnost preživetja, ta se namreč z vsako minuto zmanjša za 10 odstotkov.
Po zadnjih smernicah so najpomembnejši dejavniki za dober izid kakovostni stisi prsnega koša, s čim manj prekinitvami, in čimprejšnja defibrilacija, ki jo izvedemo z AED (avtomatski eksterni defibrilator). Pri odraslih je v večini primerov vzrok srčnega zastoja motnja ritma, ki onesposobi srce. Z električnim šokom, dovedenim z AED, pa lahko v veliko primerih ponovno vzpostavimo normalni srčni ritem.


Pri osebi, za katero sumimo, da je utrpela srčni zastoj, preverimo odzivnost – osebo rahlo stresemo in vprašamo: »Ali ste v redu?« Če se ne odziva, pokličemo pomoč mimoidočih in nato preverimo dihanje tako, da eno roko položimo na čelo in rahlo zvrnemo glavo nazaj, z drugo roko rahlo privzdignemo brado, prislonimo uho k ustom in hkrati poslušamo morebitno dihanje, če čutimo sapo in opazujemo dvigovanje prsnega koša (slika 1). 


Če nič od naštetega ni prisotno ali če o tem nismo povsem prepričani, začnemo s stisi prsnega koša in umetnim dihanjem v razmerju 30 : 2 (slika 2). Hkrati nekomu naročimo, naj pokliče 112 in prinese AED. Če smo sami, najprej pokličemo 112, poiščemo defibrilator (če je v neposredni bližini) in nato začnemo s postopki oživljanja. Temeljne postopke oživljanja (TPO) izvajamo pri osebi, ki je nezavestna, ne diha in se ne odziva.  

Stise prsnega koša izvajamo tako, da dlani prislonimo na sredino prsnega koša, prste prepletemo (da se izognemo pritiskanju z njimi na rebra) in stiskamo prsni koš s frekvenco 100 stisov v minuti, prsni koš naj se pri tem ugrezne za približno 5–6 cm. Pri tem pazimo, da imamo komolce iztegnjene, rok pa med stisi ne dvigujemo s telesa, ampak le popolnoma popustimo pritisk, da se lahko srce medtem napolni s krvjo.  

Po 30 stisih prsnega koša sledi umetno dihanje – dihalno pot sprostimo na enak način kot pri preverjanju dihanja. Z roko, s katero zvračamo glavo, zatisnemo nos, s svojimi usti prekrijemo usta oživljanca in izvedemo dva vpiha. Vsak vpih naj traja 1 sekundo, volumen pa naj bo zadosten, da omogoča dvig prsnega koša.  

Idealno je, če sta reševalca dva, saj lahko prvi izvaja stise, drugi pa umetno dihanje; na 2 minuti je smiselno, da vlogi zamenjata, saj se kakovost stisov zaradi utrujenosti hitro zmanjša.

Če zaradi kakršnih koli zadržkov (naj bo to prisotna kri, izbruhanina, poškodba ali strah itd.) ne želimo izvajati umetnega dihanja, izvajamo samo stise prsnega koša s frekvenco 100 stisov v minuti. 

Takoj ko dobimo AED, ga odpremo, prižgemo in sledimo pisnim in zvočnim navodilom. Elektrodi prilepimo na prsni koš, kot kaže slika (pazimo, da je koža suha). Medtem ko AED analizira ritem, poskrbimo, da se nihče ne dotika bolnika. Kadar je potreben šok, začne utripati lučka – ponovno poskrbimo, da se nihče ne dotika bolnika in pritisnemo gumb za defibrilacijo (sliki 3 in 4).

 

Takoj po sprožitvi šoka spet začnemo s stisi prsnega koša in umetnim dihanjem v razmerju 30 : 2. Po 2 minutah nas AED obvesti o ponovni analizi ritma in tako ponavljamo postopek do prihoda reševalcev.

Izjema so otroci in utopljenci, pri njih je namreč v večini primerov dihalna stiska vzrok za srčni zastoj in ne obratno, zato v tem primeru po ugotovljeni neodzivnosti in odsotnosti dihanja pomoč izjemoma začnemo s 5 vpihi, nato pa nadaljujemo enako kot pri odraslih – s stisi prsnega koša in umetnim dihanjem v razmerju 30 : 2 (slika 5).


Nikoli ne vemo, kdaj se bomo znašli v položaju, ko bo nekdo v naši bližini potreboval pomoč, zato je pomembno, da obnavljamo znanje temeljnih postopkov oživljanja, saj lahko z ustreznim in pravočasnim ukrepanjem rešimo življenje.

Andreja Zupančič, dr. med., specializantka družinske medicine

Mentorica: prim. Jana Govc Eržen, dr. med.
Foto: Lea Sreš

***

Kje se nahajajo defibrilatorji v občini Vojnik?


Zunanji, vedno dostopni:

  1. PGD Frankolovo, na stavbi gasilskega doma, Stražica 2, Frankolovo
  2. PGD Nova Cerkev, na stavbi gasilskega doma, Nova cerkev 21/D, Nova Cerkev
  3. PGD Lemberg, na stavbi gasilskega doma, Lemberg 19, Nova Cerkev
  4. PGD Socka, na stavbi gasilskega doma, Socka 64, Nova Cerkev
  5. PGD Vojnik, na stavbi gasilskega doma, Celjska cesta 21/A, Vojnik
  6. Srečko Lipnik, Pristava 6/A, na zunanji steni delavnice, Vojnik

V objektih ali ustanovah:

  1. Zdravstvena postaja Vojnik, Keršova ulica 1, Vojnik (dva defibrilatorja)
  2. Contraco – Špesov dom Vojnik, Cesta v Tomaž 6/A, Vojnik
  3. Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, Vojnik (dva defibrilatorja)
  4. Telovadnica OŠ Vojnik, Prušnikova 14, Vojnik (od meseca oktobra do maja)
  5. Bazen Frankolovo (od meseca maja do oktobra)

Oglejte si tudi