Logo MojaObčina.si

Vojnik

Deli
Avtor: Lea Sreš,

Sežiganje odpadkov

V času, ko začenjamo z urejanjem okolice, se vrtičkarji in sadjarji vprašajo, ali lahko zakurijo odpadno vejevje, ki ga obrežejo spomladi, in ostali zeleni odpad, ki jim ostane pri njihovi dejavnosti.

Abeceda odgovornega ravnanja z odpadki veleva, da je odpadke prepovedano sežigati. Med odpadke sodijo tudi zeleni oziroma biološki odpadki. Prepoved kurjenja v naravnem in bivalnem okolju v Sloveniji ureja več predpisov. Uredba o ravnanju z odpadki določa, da morajo biti vsi odpadki, tudi naravni, primerno obdelani, torej ali predelani ali odstranjeni v skladu z določili uredbe. To pa lahko stori ali imetnik odpadkov sam ali pristojne službe. To pomeni, da je tudi kurjenje odpadkov v naravi kot način njihovega nenadzorovanega odstranjevanja prepovedano.


V skladu z Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov obdelava pomeni kompostiranje, mehansko-biološko obdelavo ali kateri koli postopek higienizacije teh odpadkov, nikakor pa ne sežiganje v naravnem okolju. Določena pravila veljajo tudi za oddajo odpadkov, saj mora imetnik odpadkov zagotoviti, da se odpadki ne mešajo, zato da jih je kasneje mogoče obdelati. Odlok o javnem redu in miru ter videzu naselij v Občini Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2015) v drugi točki 9. člena zaradi ogrožanja varnosti ljudi in premoženja med drugim prepoveduje v bivalnem okolju sežigati oz. kuriti na prostem travo, listje ali druge odpadke, če se s tem motimo okolico ali povzročamo nevarnost požarov.


Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Vojnik (Uradni list RS, št. 82/2009 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2012) povzročitelje odpadkov zavezuje, da ločeno zbirajo odpadke v tipiziranih posodah, namenskih zabojnikih in tipiziranih vrečah. Biološke odpadke odložimo v rjave zabojnike ali na kompostnik, večje količine pa lahko pripeljemo v najbližji zbirni center in brezplačno oddamo.


Glavni razlog za prepoved kurjenja je predvsem v tem, da se zaradi požarov v naravi povzroča tudi velika okoljska škoda in da se pri kurjenju širi neprijeten vonj, kar je posebej zoprno v strnjenih naseljih. Posebej skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da se zaradi ognja, ki ne razvije dovolj visoke temperature, v zrak sproščajo strupeni plini, dim ter saje, ki so po dognanjih strokovnjakov lahko toksični in karcinogeni.

 

Tekst: mag. Nataša Kos

 

Oglejte si tudi