Logo MojaObčina.si

Vojnik

Deli
Avtor: Lea Sreš,

Potepanje po Prekmurju

Planinsko društvo Vojnik rado zahaja v ta del Slovenije. Vedno znova nas presenetijo rezultati dela pridnih človeških rok, prijaznost Prekmurcev in lepota narave, ki je v teh prvih pomladanskih dneh kot velik vdih vsega, kar nas obdaja.

Ob prihodu v Beltince sta nas pričakala Nace in Zinka, naša prijatelja že nekaj let. Vedeli smo, da se je takoj na začetku poti vredno ustaviti v Bogojini, kjer ob vsakem obisku opazimo nekaj posebnega in vrednega ogleda. Mislim predvsem na Plečnikovo mojstrovino – cerkev.

 

Za Prekmurje lahko rečem, da idilična pokrajina, ki nudi neokrnjeno naravo in mir, vsakomur ponuja pestrost in pristnost danega, s čimer človek lahko sobiva. Ravninski svet je kot nalašč za kolesarjenje. Naravni park je gotovo povod za ravnovesje med naravnim, kulturnim, zgodovinskim na eni strani in delom sodobnega človeka na drugi strani. Številne naravne ter kulturne znamenitosti potrjujejo skrb tega preprostega, delovnega prekmurskega človeka za okolje. Vinogradniški okoliš bogati pogled, kamor ti seže oko. Kmečki turizem in vinotoči ponujajo edinstvene prekmurske dobrote. Prekmurci so ponosni na kulturno bogastvo, kulinariko in tradicijo, ki jo prenašajo iz roda v rod.

 

Pot nas je vodila mimo Bukovniškega jezera in njegovih zdravilnih energetskih točk. Sprehodili smo se mimo kapelice sv. Vida in delčka jezera. Poskusili smo vodo iz izvira, ki ima po izročilu zdravilne učinke. Sledila je vožnja do najbolj vzhodnega slovenskega mesta – Lendave, kjer smo se povzpeli na razgledni stolp Vinarium. Uživali smo še ob razstavi pisanic in velikonočnih dekoracij. Ob spuščanju po stopnicah Vinariuma je pogled nudil ravnice, polja, vinograde … In mimogrede se mi utrne Kreslinova pesem: »Tam, daleč stran, čez stepo in ravan, zemlje poljublja nebo, mu šepeta v uho. Tja, daleč tja, čez stepo in ravan, enkrat samo še nazaj, tam je moj rodni kraj.« Razumem ga, zakaj!

 

Vedro razpoloženje pohodnikov je bilo čutiti ves dan. Vodnik Ivan, ki je »vskočil« namesto Mojce, je s prekmurskima prijateljema prepoznal naša pričakovanja glede pohoda. Franci je ob Bukovniškem jezeru s svojo harmoniko privabil na plano še pesem … Tudi varna vožnja, hvala Tomaž, je del vsakega izleta. Radi vidimo, če nas okrog popelje Tomaž in nam s svojim nasmehom pove, da je rad s planinci.

 

Izlet je predsednik zaključil s povabilom na Štampetov most, ki ga bo društvo izvedlo v sodelovanju s PD Železničar Celje. Vabljeni!

 

Tekst: Zvonka Grum

Foto: Rajko Sentočnik

 

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!