Logo MojaObčina.si

Vojnik

Deli
Avtor: Lea Sreš,

Letom dodaja življenje

Njegovih 90 let je kalejdoskop dogodkov, doživetij, odločitev, dejanj in odnosov in večina je obarvana v zeleno barvo. Glavna dejstva so, da je družinski človek, gozdar, lovec, društveni delavec, udejstvoval se je v lokalnih dogajanjih in je vseskozi zagovornik narave.

Družina mu pomeni veliko

Marsikdo, ki Toneta pozna, niti ne ve, da je po rodu Savinjčan, doma iz Podgorja pri Letušu, saj živi na Dobrni od leta 1956. Izhaja iz kmečke družine, kjer je imel 11 sorojencev. Osnovno šolo je končal med vojno in nato do leta 1948 pomagal na domači kmetiji. Vpoklican je bil na 26-mesečno služenje vojaškega roka v Vranje. Decembra 1950 se je vrnil domov in pomagal pri obnovi pogorele domačije. Leta 1955 se je zaposlil na Okrajni upravi za gozdarstvo v Celju, končal gozdarsko šolo v Idriji in bil avgusta 1956 nameščen za gozdarja na Dobrni. Svojo izobrazbo je dopolnil med delom, končal je srednjo gozdarsko šolo v Postojni. Leta 1960 si je ustvaril družino in zgradili so hišo. Tone je družinski človek, veliko mu pomenijo žena, poročena sta 56 let, in odrasla otroka z družino.

V naravi je pomembno ravnovesje

Živo mi je opisal prvi prihod na Dobrno: »V parku je igrala godba … Menil sem, da se bo tu dalo živeti …« In res je ostal na Dobrni do danes. Poklic gozdarja je opravljal vestno, gozd je imel rad, negoval ga je in varoval. Vendar delo gozdarja ni samo podiranje dreves, je veliko več. Opravljal je gojitvena dela, sajenje, varoval nasade in negoval gozd. Pozna ga kot svoj žep, gozdar ga mora zaščititi pred gozdnimi boleznimi in škodljivci. Rad je sodeloval z mladimi in izpeljal je kar nekaj zasaditev v sodelovanju z osnovnošolci. Veliko je prispeval k vzdrževanju zdraviliškega parka, ki bo leta 2020 praznoval 200-letnico zasaditve. Skozi vso delovno dobo sta mu prišla prav samostojno odločanje in prilagajanje drugim. Vedno je upošteval gojitvene in varovalne lastnosti drevesnih vrst in možnosti gospodarnega izkoriščanja gozda. Življenje v gozdu vključuje tudi živali, Tone je postal lovec že pred 60 leti. Tako sta bili poklicna obleka in lovska oprava obe zelene barve. V gozdu se je vedno obnašal kot zaščitnik narave in skrbel za ravnovesje.


Za svoje delo je bil v korist skupnosti 1998 nagrajen z zlatim grbom Občine Vojnik, je častni občan občine Dobrna in prejemnik posebnega priznanja TZS prostovoljcu 2017. Anton Mogu je prejemnik številnih priznanj, vendar sem prepričana, da so njegovi največji dosežki na področju hortikulture, prostovoljstva in dela z mladimi. Njegovo življenjsko delo temelji na odgovornosti, pravičnosti, spoštovanju človekovega dostojanstva in ohranjanju narave.

Srečno v 91. leto.


Tekst in foto: Lea Sreš

Oglejte si tudi