Klub: Judo klub Shido
Trener: Ivi Knafelc
Največji dosežki: 2. mesto na (neuradno) državnem prvenstvu na Ptuju leta 2016 v kategoriji U 8, 3. mesto na mednarodnem tekmovanju na Krku na Hrvaškem leta 2016 v kategoriji U 10, in 3. mesto na (neuradno) državnem prvenstvu na Ptuju leta 2018 v kategoriji U 10
Konjički: kolesarjenje, risanje, rolanje
Želeni poklic: poklicni gasilec
Želja: veliko uspehov v judu in v šoli
Vzorniki: Adrijan Gomboc
Sanjsko potovanje: Hongkong
»Ko sem bil v vrtcu (trenirati sem začel pri štirih letih), sem vsako sredo opazoval, kako prihajajo judoisti z velikimi torbami v našo telovadnico, ravno ko sem jaz odhajal domov. Šel sem pokukat skozi vrata, kaj se tam dogaja, in takrat sem vedel, da hočem biti kot oni – zdaj moji prijatelji judoisti. Začele so se jesenske počitnice. Bil sem neučakan in vsak dan sem spraševal mamico, kdaj bo kontaktirala s trenerjem, če lahko treniram. Skupaj sva poiskala naslov trenerja in mu poslala prošnjo,« o svojih začetkih in prvem srečanju z judom pripoveduje devetletni Jaka Božnik iz Socke.
Jaka trenira dva- do trikrat na teden, največ tekem pa ima med šolskim letom, od septembra do junija. Vadba juda pri mladih otrocih temelji na druženju, vadbi osnovnih telovadnih prvin in spoznavanju osnov juda preko iger. Velik poudarek pri najmlajših judoistih dajejo vadbi padcev. Učenje varnega padanja in kotaljenja je ena od specifičnih značilnosti juda. Poudarek je na varovanju glave, vratu, komolcev in hrbta. Otroci pridobijo znanje, s katerim lahko sami preprečijo možne poškodbe, ki lahko nastanejo pri padcih s kolesa, rolanju in igri nasploh.
»Otroci po devetem letu starosti začnejo psihično in fizično dozorevati, zato takrat začnemo z nekoliko bolj zahtevno vadbo juda, kot so meti, borbe in začetki tekmovanj. V vadbo vključimo težje gimnastične elemente in borilne elemente juda, s čimer razvijamo njihovo motorično sposobnost (koordinacija, gibljivost, moč, hitrost in vzdržljivost). Veliko se govori o igrah. Znano je, da se preko igre otroci lažje učijo in zabavajo. Vendar ni vsaka igra »dobra igra« in pravih iger včasih ne poznamo veliko oz. dovolj. Trener si jih mora pogosto izmisliti sam ali pa mora dobro opazovati otroke, kako se na treningu igrajo. Seveda morajo imeti otroci na treningu možnost ustvarjalne svobode, da lahko pridejo do novih odkritij. Trener si lahko izmisli igro – predvajo za določen del vstopa v tehniko, kontrolo … Pomembno je le to, da ve, kaj želi z določeno igro doseči. Stvari, ki dosežejo želeni učinek, si je treba zapisati in jih še izboljševati,« je poudaril njegov trener Ivi Knafelc.
Mladi judoist je vedno dobre volje, odločen, prijazen in zgovoren fant, njegova največja želja je biti uspešen v judu in tudi v šoli. Njegovi največji podporniki so najbližji, ki so prepričani, da Jaka z judom pridobiva samozavest, vztrajnost in odgovornost, predvsem pa se uči spoštovanja, delovnih navad, sposobnosti za delo v skupini, razvijati psihomotorične sposobnosti ipd. »Moja največja podpornica je sestrica, ki komaj čaka, da s septembrom prav tako začne z vadbo juda,« še poudari prejemnik občinskega priznanja za športne dosežke v letu 2017.
Četrtošolec Podružnične šole Socka si želi, če ne bo profesionalni judoist, postati poklicni gasilec. »Judo in šola mi za zdaj pomenita vse, zato se trudim, da na obeh področjih pridno delam,« poudari in doda, da bi se rad zahvalil svojemu trenerju Iviju Knafelcu, za ves njegov trud in vse njegove spodbude, ter Lenartu Oprčkalu in Aniti Kramar za dodatne treninge, nasvete in pomoč.
Tekst: Tjaša Podergajs
Foto: Matjaž Jambriško, osebni arhiv
