Lan Tominc, ki se je  svojimi 16 leti  kot najmlajši član slovenske reprezentance uvrstil na mladinske olimpijske igre v Argentini, je z osvojitvijo zlate kolajne v slalomu dosegel vrhunski uspeh in poskrbel, da je tretjič zaporedoma na najvišji stopnički na    tovrstnih tekmah  v kajaku stal  Slovenec.  Prvi  je  v  l. 2010  nanje stopil Simon  Brus, leta 2014 Anže Urankar in   16. 10.2018  naš  sokrajan, Lan Tominc, doma z Arclina.

 Prvi zavesljaji

Že od malega  je imel rad vodo. Na morju je skušal veslat in pri sedmih letih  pokazal zanimanje za treniranje tega športa. Mamin sodelavec ga je odpeljal k Dušanu Kondi v kajak kanu klub  na Špico, kjer se je seznanil s prvinami  veslanja. Lan je bil tako navdušen, da je pričel s treningi kar naslednji dan po prvem obisku.  Pri desetih letih je dosegel prve vidne rezultate, ki so ga še bolj spodbudili k intenzivnejšemu treningu, ki od tekmovalca zahteva dobro fizično in psihično pripravljenost,  za katero skrbi na treningih v vodi in  v telovadnici.

Lan poudari, da je poleg fizične pripravljenosti zelo pomembna tudi zmožnost osredotočenja, da te stres ne ovira in si  lahko usmerjen le na taktiko,   kje lahko voziš bolj s tokom in na katerih mestih moraš uporabiti vso svojo moč, da bo proga dobro »oddelana« elementi izpeljani.

 Treningi in sodelovanje s trenerjem

Lan trenira 6 krat tedensko,  v vodi in na suhem v telovadnici.  Njegov trener je Aleš Kuder,  v Argentini pa ga je spremljal Pavel Kuralt.   Dobro sodelovanje  s trenerjem in upoštevanje njegovih navodil ter nasvetov je izredno pomembno, še posebej pred vsako tekmo, ko si gresta ogledat progo,  saj ima vsaka svojo specifiko.

 Pot do olimpijade

 Lan pove, da je bil letošnji  način izbora  nekoliko drugačen.  Najprej so potekale kvalifikacije v  Sloveniji, nato mednarodne  kvalifikacije  tekmovalcev s celega sveta  v Španiji, kjer je Lan z zmago v slalomski preizkušnji na mirnih vodah dosegel kvoto  za uvrstitev na mladinske olimpijske igre v Buenos Airesu, kamor se je uvrstilo  le 6 Evropejcev, med njimi  Lan kot edini »slalomaš«.   Od takrat dalje    pravi , da je začel trenirati še bolj  »na polno«. Vse do 1. 10. 2018 ko se je skupaj z ostalimi reprezentanti odpravil na dolgo pot do središča mladinskih olimpijskih iger 2018 v  Argentino, v Buenos Aires. Prvi spomin je ob prihodu je dvourno čakanje na vstop v  olimpijsko vas.  Po nastanitvi sta si šla s trenerjem že prvi dan ogledat progo in čolne, ki so jih za vse tekmovalce izbrali organizatorji.   V Argentini je dva tedna treniral dvakrat dnevno , zjutraj v panogi šprint, popoldan  slalom, saj je moral  za kvalifikacije tekmovati v obeh disciplinah.

 V tekmovanju je v šprint tekmi  opravil dve dobri vožnji in dosegel 11. mesto. Po dveh prostih dnevih je sledila tekma slaloma na mirnih vodah, ki jo je  Lan začel s  skokom s startne rampe in na polovici izvedel »rolo« obrat. V predtekmovanju je dosegel drugo mesto,  v nadaljevanju pa je ostal nepremagan v medsebojnih dvobojih v četrtfinalu, polfinalu in v finalu proti Kitajcu Changhengu Guanu.

Lan pravi: »   Finalni dvoboj je potekal paralelno in ob zaslišanem zvočnem signalu ki se je oglasil ob mojem  zavesljaju v  cilj, sem vedel, da je zlata medalja v mojih rokah.  V tem času sta bila starša  Tatjana in Peter doma   zelo vznemirjena, saj  ni bilo prenosa tekme. Verjela sta v njegove sposobnosti in vedela, kako močno si Lan želi zmagati.

 Po  zmagi veselje in takoj obveznosti

Takoj po podelitvi zlate medalje za zmago na  mladinskih olimpijskih igrah v panogi slaloma na mirnih vodah so sledile nove obveznostmi s prvimi intervjuji in doping kontrolo in končno prvo deljenje veselja z najbližjimi,  omo in dedijem Milošem, ki sta si ogledala njegove tekme.   

 Temu velikemu uspehu je sledilo  štiridnevno druženje z vsemi udeleženci iger.  Lepe spomine ima tudi na obisk slovenskega doma v Argentini, kjer so  naši rojaki   gostili  slovensko reprezentanco in  zanje pripravili   slastne argentinske steake.

 Vrnitev domov in presenečenja

 Lan se je ob vrnitvi veselil srečanja s svojo družino. Vedel je, da ga bo na letališču pričakala družina.  Presenetil pa ga je njegov najboljši prijatelj Vid  s punco, trener Aleš in prijatelji  iz kluba. Med potjo proti domu se je ustavil še na tekmi v kickboksu kamor je šel spodbujat prijatelja Simona  Zajca, saj so  se   z Vidom dogovorili da bodo skupaj proslavili Lanov veliki uspeh.

 Vendar presenečenj še ni bilo konca, saj so  ga na  mostu čez Hudinjo na domačem  Arclinu zbrali številni Arclinčani  in gostje.  Skupaj  s pobudnico in glavno organizatorko sprejema gospo Anko Mlinar,  so mu  pripravili slovesen sprejem  na katerem ni manjkalo domačih dobrot, glasbe  in prisrčnih čestitk  vseh, ki so se iskreno razveselili Lanovega uspeha.

  Po vseh presenečenjih,  pa mu je sprejem ki so mu ga pripravili sošolci in sošolke iz gimnazije, na domačem dvorišču odgnal  misel na počitek.

  V dneh po  vrnitvi domov so se zvrstile še mnoge obveznosti. Po enem mesecu pa se življenje  za mladinskega olimpijskega prvaka Lana vrača v utrjene tirnice, ki pa nikakor niso umirjene, saj je dan zapolnjen s treningi in pripravami na šolo.

 Hvaležnost

 V pogovoru je Lan poudaril, da so mu na  poti do  olimpijskega  zlata pomagali domači, starša , ki ga podpirata, oma, dedi Miloš, ki je njegov  najbolj zagnan navijač in  mu je kupil prvi čoln, sestra z družino, predsednik kluba, oba trenerja, in vsi, ki ga na njegovi poti spremljajo.
 Tekst : Lidija Eler Jazbinšek
 Foto : Božo Les