Logo MojaObčina.si
DANES
13°C
7°C
JUTRI
19°C
6°C
Oceni objavo

Z borbeno igro do košarkarskih uspehov

Marcel Jug s Konjskega pri Vojniku v teh dneh zaključuje šolanje na Osnovni šoli Vojnik, jeseni pa začne s šolanjem na Ekonomski gimnaziji v Ljubljani.
Starost: 15 let

Klub: Košarkarski klub Vojnik, Košarkarski klub Grosuplje, sedaj Petrol Olimpija

Trenerji: KK Vojnik (Mateja Oprčkal, Robert Suholežnik, Matic Močenik, Uroš Grešak), KK Grosuplje (Andraž Ulčar), Petrol Olimpija (Andrej Podvršnik in Borut Fijavž), individualni trener: Mile Čepin, prof.

Največji dosežki: 3. mesto na državnem prvenstvu z ekipo U-13 – KK VOJNIK (2015), 1. mesto na mednarodnem turnirju v Zagrebu (Dubrava, 2016), kot član slovenske reprezentance 3. mesto na mednarodnem turnirju Slovenija Ball (2017), 1. mesto na državnem prvenstvu v košarki 3 x 3 (2017), 1. mesto na mednarodnem turnirju na Češkem (Ostrava, 2017) in 3. mesto na državnem prvenstvu z ekipo U-15 – KK Grosuplje (2018)

Konjički: atletika, vožnja z motorjem, gledanje filmov

Želeni poklic: profesionalni košarkar

Želja: biti zdrav in brez poškodb. Če bo to, bom imel tudi vse ostalo. 

Vzorniki: Luka Dončić

Sanjsko potovanje: Amerika, natančneje Cleveland in si v živo ogledati kakšno tekmo NBA. 


»Za košarko me je navdušila moja prva trenerka Mateja Oprčkal, ki me je povabila tudi na prvi trening. Bilo mi je zelo všeč. Na prvih treningih je bilo kar težko, saj sem prišel med soigralce, ki so trenirali že nekaj let, jaz pa sem bil še čisti začetnik. Pred tem sem treniral judo in z žogo nisem imel veliko opravka. Vsi so mi pomagali in me spodbujali, še posebej trenerka Mateja,« o svojih začetkih pripoveduje Marcel. Mladi košarkar trenira šestkrat na teden, od tega so štirje košarkarski treningi in dva atletska. Treningi mu vzamejo veliko časa, saj so dolgi po uro in pol, včasih tudi po dve uri. »Če prištejem še čas, ki ga porabim, da grem na trening in nazaj, je to še ena dodatna ura. Sedaj sem začel s treningi v Ljubljani pri Petrol Olimpiji, kjer bom igral naslednjo sezono.« Njegovi treningi se začnejo z ogrevanjem z žogo. Ko se dobro ogrejejo, naredijo še ogrevalne vaje brez žoge. Po ogrevanju sledi tehnika (vodenje žoge, met na koš), zadnji del treninga pa je namenjen taktiki in igri.


Poleg košarke in šole Marcelu za vse ostalo ostane zelo malo časa. »Doma mi sicer mama vedno najde kakšno delo, tu in tam pa si vzamem kakšno urico ali dve ter grem s prijatelji v kino,« pove. »Mnogi prijatelji ter tudi učiteljice v šoli pravijo, da sem zelo počasen, vendar na igrišču je prav nasprotno, vem, kdaj moram ukrasti žogo, dati blokado, steči v protinapad, vreči na koš ... Sam bi se opisal kot: delaven, samozavesten, trmast, borben, pravičen in kolektiven.«


Na športni poti ga najbolj spodbuja ati, ki mu ves čas stoji ob strani in daje nasvete, ga opozarja na napake, saj je bil tudi sam košarkar. Veliko spodbude in košarkarskega znanja mu daje njegov individualni trener Mile Čepin, ki bdi nad njegovim razvojem. Najbolj mu je v spominu ostala tekma (liga Eybl) na Češkem proti domačemu klubu Pelhrimov, kjer je bila dvorana nabito polna in glasni domači navijači, vendar je ekipa zdržala pritisk in na koncu, kljub tesnemu rezultatu, zmagala.


»Nikoli ne bom pozabil 4. februarja 2016, ko smo bili s soigralci na tekmi Eurolige v dvorani Dražena Petroviča v Zagrebu, kjer sta igrala kluba Cedevite in Panathinaikosa. Dvorana je bila nabito polna. S soigralci sem sedel v četrti vrsti ob igrišču. V dvorani je bobnelo, saj so grški navijači vedno zelo glasni in bil je ravno napad Grkov, ko je žoga priletela na tribuno, naravnost v moje roke. Podal sem jo nazaj na igrišče, ob tem pa pomislil, morda bom pa tudi jaz kdaj zaigral v Evroligi.«


Če Marcelu ne uspe postati profesionalni košarkar, bo vse moči in energijo usmeril bodisi v študij fizioterapije ali prava. »Rad bi se zahvalil vsem trenerjem, ki so do zdaj delali z mano, saj je vsak od njih dodal kamenček v mozaik mojega košarkarskega znanja. Mladim bi pa ob tej priložnosti svetoval, da naj čim manj uporabljajo telefone in druge elektronske naprave in se začnejo ukvarjati s športom,« doda ob zaključku.


Tekst: Tjaša Podergajs

Foto: KZS in Miha Markič

Oglejte si tudi