Druženje in tkanje prijateljskih vezi je v našem društvu moto in stalnica naših dejavnosti. Ljudje smo si različni, še posebno ranljivi smo invalidi. Naše korenine prevečkrat pronicajo globoko proti tlom, a treba je biti močan, da se korenine utrdijo, da imamo dovolj moči, da se poberemo. Psihični in fizično smo lahko trdnejši, če smo dejavni na različnih področjih. Res je, da nam dejavnosti ne manjka, veliko časa, znanja, truda vlagamo v ohranjanje zdravja in športa z rekreacijo, saj se dobro zavedamo, da je za vzdrževanje kondicije in nastale bolezni to velikega pomena.

Tradicionalno športno druženje na Lopati je prineslo pričakovano. Druženja se je udeležilo lepo število invalidov in gostov. S svojo prisotnostjo in nagovori so nas počastili župani; in sicer: župan Občine Vojnik Branko Petre, župan Občine Štore Miran Jurkošek, župan Občine Dobrna Martin Brecl in podžupanja Branka Gal. Vsi so poudarili, da je zelo pomembno druženje, saj je to priložnost za izmenjavo izkušenj, veselje in žalost, prijateljevanje in s tem bolečine izginejo in srca se razveselijo malenkosti.

Sama sem spregovorila o športu in primerni prehrani ter o pomenu gibanja v naravi.

Ob prijetni glasbi smo zapeli in zaplesali. Po okusnem obroku smo pripravili različne športne igre, katerih pravila so bila prilagojena zmogljivostim prisotnih. V športnem duhu smo se pomerili v pikadu s sorodnimi društvi.

Srečanje invalidov na Kopah

Kope, prelepa točka na Grmovškovem domu, kjer že 33 let društvo invalidov prireja vseslovensko srečanje invalidov.

Zjutraj smo se zbrali in se z avtobusom in kombijem odpravili na pot proti Kopam. Med potjo smo obujali lepe spomine na srečanja invalidov. Prisostvovali smo proslavi in nastopajočim. Tudi mi smo se udeležili srečanja najstarejših udeležencev. Druženja se je udeležilo lepo število težjih in starejših invalidov s spremljevalci. Naša najstarejša planinka je štela 89 let. Sama sem kot koordinatorka celjske regije pozdravila invalide, vodstvu pa se prisrčno zahvalila za odlično organizacijo in izvedbo tako številnega srečanja. Še posebej sem se zahvalila predsednici Stanki Tamše z ekipo, za njeno dobro voljo in trud, ki ga vloži v ta obsežni in zahtevni projekt. Po sveti maši je bila priložnost za druženje, ples, pohod in tudi vožnja z vlečnico na Veliko Kopo, ki je drugi najvišji vrh na Pohorju. Tu nas je pričakal prelep razgled na Mislinjsko in del Dravske doline, na Uršljo goro, Peco, Raduho, na Golico in Svinško planino ter vsa sosednja pogorja. Tu je označena tudi geodetska točka.

Borovnic letos ni bilo, smo pa nabirali izkušnje, kar nam je omogočila članica, in zanje o zeliščih in kuhanju zdravilnega čaja. Sprehod po tem delu Pohorja je res prijeten.

Na poti domov smo se zopet pogovarjali o prelepo preživetem dnevu in o svojem počutju, ki je kar kipelo od veselja, saj so se na avtobusu razlegali prelepi glasovi slovenskih pesmi.

Rehabilitacija v Mali Nedelji

Poln avtobus naših članov, dobra volja in veselje v pričakovanju, da bomo naredili nekaj za svoje zdravje, so nas spremljali na poti v Bioterme v Malo Nedeljo. Ležijo v neokrnjeni naravi v Slovenskih goricah z lepimi bazeni s termalno vodo. Že med potjo nam je Franci veliko povedal o lepotah krajev, skozi katere smo potovali. Sama pa sem kar na avtobusu izvedla delavnico »razgibajmo kosti v termalni vodi«. Za ljudi, ki imajo težave s kostmi, je zelo pomembno, da telovadijo. Lažje je telovaditi v vodi, saj smo v vodi lažji.

V bazenu nas je pričakal fizioterapevt, ki je vodil polurno telovadbo v vodi za tiste, ki so to želeli.

Pozno popoldne smo se vračali domov polni prijetnih vtisov in vsaj malo bolj zdravi in »razmigani«.

Ob druženju, rekreaciji in pogovoru skrbi in težave vsaj za nekaj časa potisnemo v kot in pozabimo nanje. To je največ, kar lahko damo drug drugemu. Vredno je in z veseljem bomo takšna srečanja še ponovili.

Tekst in foto: Dragica Mirnik