»Ne vemo, kaj so dejanski vzroki za nizko precepljenost proti pnevmokoknim okužbam pri otrocih. Vidimo pa, da številni starši šele tedaj, ko njihov otrok zboli prvič ali večrat zapored zaradi akutnega vnetja srednjega ušesa, resno razmislijo o možnosti preventivnega cepljenja in sprejmejo odločitev o cepljenju. V Sloveniji smo v letu 2015 pričeli s sistematičnim, prostovoljnim in brezplačnim cepljenjem dojenčkov proti pnevmokoknim okužbam. Glede na slabo odzivnost staršev je tudi precepljenost otrok proti pnevmokoknim okužbam nizka, čeprav se Slovenija glede pojavnosti invazivnih pnevmokoknih okužb pri malih otrocih uvršča med države z največjim bremenom te bolezni. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam pa priporočamo tudi drugim ranljivim skupinam. Smiselno je, da se cepijo starejši od 65 let in kronično bolni (če imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, sladkorno bolezen, nevro-mišično bolezen). Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je brezplačno za dojenčke, medtem ko je za starejše otroke, rojene pred oktobrom 2014, in za odrasle samoplačniško. Cepljenje je brezplačno tudi v določenih primerih bolezni in stanj, v katerih odločitev za cepljenje utemelji izbrani zdravnik (na primer za bolnike po presaditvi kostnega mozga, ljudi brez vranice, HIV pozitivne, bolnike s kronično ledvično odpovedjo, onkološke ali hematološke bolnike),« je povedala prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, vodja Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poudarila je še, da v ambulanti opažajo, da je informiranost o možnostih cepljenja proti pnevmokoknim okužbam zelo pomanjkljiva, saj številni odrasli ne poznajo prednosti in razlogov za tovrstno cepljenje.
Bakterija pnevmokok je med najpogostejšimi povzročitelji bakterijskih okužb, posebno med otroki, mlajšimi od dveh let. Pri otrocih je sicer najpogostejša pnevmokokna okužba vnetje srednjega ušesa. Slednje je med vodilnimi vzroki za obisk pri pediatru tudi v Sloveniji. V prvem letu življenja kar 60 odstotkov otrok vsaj enkrat preboli vnetje srednjega ušesa. »Bolezni, povzročene s pnevmokoki, največkrat zdravimo s penicilinskimi antibiotiki. Pravočasno začeto zdravljenje je običajno uspešno, vendar pa v zadnjih letih tudi pri nas narašča delež proti antibiotikom odpornih pnevmokokov, kar predstavlja velik problem. Prav zaradi večjega pojavljanja odpornih pnevmokokov postaja preprečevanje teh okužb s cepljenjem vse bolj aktualno. Pomembno je poznavanje možnosti, da se proti pnevmokoknim okužbam lahko učinkovito zaščitimo s preventivnim cepljenjem tako otroci kot tudi odrasli. Najbolj zanesljivo lahko pnevmokokno okužbo preprečimo prav s cepljenjem,« je poudarila prim. dr. Alenka Trop Skaza. O možnostih cepljenja se lahko odrasli posvetujejo z izbranim zdravnikom ali na kateri koli območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje, starši predšolskih otrok pa se lahko posvetujejo z otrokovim pediatrom. Za učinkovito zaščito odraslih zadostuje en odmerek, število odmerkov za cepljenje najmlajših pa je odvisno od njihove starosti.
Dodatne informacije: Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, vodja Območne enote Celje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, T: 03 42 51 120, E: alenka.skaza@nijz.si
Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana
Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572
pr@nijz.si. www.nijz.si, Podatkovni portal NIJZ,