Logo MojaObčina.si
DANES
13°C
7°C
JUTRI
19°C
6°C
Oceni objavo

O dostopni, kakovostni in varni zdravstveni oskrbi

Zdravje za vse - strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja O dostopni, kakovostni in varni zdravstveni oskrbi Med pacientom in zdravstvenim delavcem premalo časa za komunikacijo Ob svetovnem dnevu zdravja je bilo v Celju, v Narodnem domu, strokovno srečanje, ki so ga organizirali projektna mreža Celje Zdravo mesto, Mestna občina Celje in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija praznuje 70 let delovanja in letos poglobljeno ozavešča o univerzalni dostopnosti do zdravstvenih storitev – za vsakogar in vsepovsod, o pomenu razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenih storitev, ki bi ljudem omogočale skrb za zdravje brez prevelikih stroškov. Na strokovnem srečanju, ki so se ga udeležili strokovnjaki iz različnih sektorjev, so spregovorili o obstoječih razmerah in zmožnostih za varovanje zdravja in tudi o zapletih pri uveljavljanju pravic v sistemu zdravstvenega varstva.

V sistemu zdravstvenega varstva v Sloveniji že vrsto let deluje mreža regionalnih zastopnikov pacientovih pravic, ki paciente podpirajo in usmerjajo pri uveljavljanju pravic. Zastopnica pacientovih pravic za celjsko regijo Cvetka Jurak, ena od predavateljic na strokovnem srečanju, je spregovorila o uresničevanju pravic pacientov po Zakonu o pacientovih pravicah. Namen tega zakona je omogočiti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, ki temelji na zaupanju in spoštovanju med pacientom in zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem. »Zdravje postaja vse večja vrednota in spreminja se tudi odnos med zdravnikom in pacientom. Pri pacientih se vedno pogosteje pojavljajo vprašanja in dvomi. Pacienti želijo biti o svojem zdravju, preiskavah, posegih, ustrezno obveščeni. Pričakujejo, da so zdravstveni delavci z njimi spoštljivi, da jim na njim razumljiv način razložijo vse o njihovi bolezni, postopkih zdravljenja, morebitnih negativnih posledicah bolezni. Zdravniki, tudi zaradi preobremenjenosti, pogosto spregledajo krhkost, ranljivost in prestrašenost pacienta. Primanjkuje jim časa za komunikacijo in to je v večini glavni razlog za nastanek nesporazumov,« je povedala Cvetka Jurak. Na leto prejmeta zastopnici pacientovih pravic za celjsko regijo približno 1100 pritožb. »Pacienti se najpogosteje pritožujejo nad kršitvami pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, ki  je ena od glavnih pravic in osnova za vse druge pacientove pravice. Pacienti pogosto čutijo, da niso deležni primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Zdravstveno oskrbo ocenjujejo po dobrem sodelovanju med njimi in zdravstvenim osebjem ter po medsebojnem zaupanju. Skrbi jih varčevanje, ki ga občutijo, in so prepričani, da včasih nepremišljeni varčevalni ukrepi lahko povzročijo škodo in predstavljajo nevarnost za njihovo zdravje. Druga najpogosteje kršena pravica je pravica do spoštovanja pacientovega časa. Tovrstne pritožbe se največkrat nanašajo na dolge čakalne dobe za posamezne specialistične preglede in storitve kot tudi na dolgo sedenje v čakalnicah. Tretja najpogosteje kršena je pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev. Največkrat se kaže kot težava pri izbiri osebnega zdravnika, saj je trenutno v nekaterih zdravstvenih domovih veliko pomanjkanje osebnih zdravnikov. Pacienti se pogosto pritožujejo nad neprimernim odnosom zdravstvenega osebja. Temeljni vzrok za pogosto nezadovoljstvo pacientov je pomanjkljivo komuniciranje med zdravniki in drugim medicinskim osebjem ter svojci. Pacienti se pritožujejo nad odnosom medicinskih sester pri družinskih zdravnikih, nad telefonsko neodzivnostjo posameznih ambulant, hitro in površno zdravstveno obravnavo ter nepopolno pojasnilno dolžnostjo,« je obrazložila Cvetka Jurak.

 

Na srečanju osvetlili tudi eno temeljnih determinant zdravja – pomen spanja za dobro počutje in delovanje

Uvodne govornice na strokovnem posvetu so bile prim. Jana Govc Eržen, koordinatorica projekta Celje Zdravo Mesto, mag. Darja Turk, podžupanja Mestne občine Celje, in prim. dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Katarina Lobe z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavila Program Svit kot primer široko dostopnega nacionalnega preventivnega programa, pri tem pa opozorila na prizadevanja po izboljšani odzivnosti v programu. Prim. Nuša Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, članica delovne skupine za pripravo nacionalnega programa za duševno zdravje, je osvetlila, kaj nam prinaša pred nekaj dnevi sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028. Na posvetu so v povezavi z varovanjem zdravja letos spregovorili o pomenu spanja, ki je – podobno kot prehrana in telesna dejavnost – ena ključnih determinant telesnega, duševnega in socialnega zdravja ter dobrega počutja. O pomenu spanja in motnjah spanja pri otrocih in mladostnikih je spregovorila as. dr. Barbara Gnidovec Stražišar iz Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje, o fiziološki in genetski podlagi notranje ure in cirkadianih ritmov pa doc. dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete Maribor. Kakšne so ugotovitve o spalnih navadah med dijaki, sta predstavila ravnatelj Gimnazije Celje – Center Gregor Deleja in dijakinja Nina Pinter.

 

Kadar pacienti ali njihovi svojci nesporazumov ne morejo rešiti sami, se torej obrnejo na zastopnike pacientovih pravic. Delo zastopnika je za pacienta brezplačno in zaupno. Zastopnik se lahko seznani z zdravstveno dokumentacijo pacienta na podlagi njegove pisne privolitve. Pacientu daje osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve tudi pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Kadar so pravice kršene, nudi pomoč pri vlaganju pravnih sredstev po tem zakonu, opravlja potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev, neformalno posreduje z namenom hitrega odpravljanja kršitev, daje predloge in pojasnila za hitro in uspešno razrešitev spora. Seveda pa imajo tudi pacienti svoje dolžnosti. Predvsem so dolžni dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja, podajati resnične informacije o svojem zdravje, morajo biti spoštljivi in obzirni do drugih pacientov in zdravstvenih delavcev, spoštovati hišni red in objavljene urnike, pravočasno obvestiti izvajalca o morebitnem izostanku na pregled ali zdravljenje.

 

***

Podrobnejše informacije:

  • Prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja, vodja službe za nenalezljive bolezni, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, T: 03 42 51 202, E: nusa.konec-juricic@nijz.si
  • Prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka družinske medicine, vodja strokovne skupine za preventivo in promocijo zdravja Zdravstvenega doma Celje, nacionalna koordinatorica za preventivo bolezni srca in žilja, koordinatorica projekta Celje Zdravo mesto,

T: 041 335 377, e-naslov: jana.govc@gmail.com

  • Cvetka Jurak, zastopnica pacientovih pravic, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, T: 031 660 770, e-naslov: cvetka.jurak@nijz.si

 

Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana,

Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572

pr@nijz.si

www.nijz.si

Podatkovni portal NIJZ

Oglejte si tudi