Letošnja in lanska zima po dolgem času nista skoparili z nizkimi temperaturami. Ena izmed najmanj ljubih posledic takih temperatur so zagotovo tudi višji stroški za energijo, ki jo potrebujemo za ogrevanje stavb. V današnjem času je varčevanje z energijo vse bolj pomembno. Ker gospodinjstva za ogrevanje porabijo tudi do 50 odstotkov vse energije, temeljita izolacija stavbe vsekakor močno vpliva na proračun posameznega gospodinjstva. Poleg tega so emisije toplogrednih plinov in trdih delcev, ki se sproščajo pri pridobivanju energije za ogrevanje stavb, za okolje zelo škodljive. Kot vemo, pa tudi zaloge nafte, plina ali premoga ne bodo večne. V hišah lahko z dobro izolacijo poskrbimo za precej bolj gospodarno porabo energije.
Običajni ljudje težko presodimo, ali je izolacija naše stavbe primerna. V mrzlih dneh se slaba izolacija stropa proti podstrehi ali mansardnih stropov najbolj nazorno pokaže v nastanku sveč, ki visijo z napuščev in žlebov. Posledica slabe izolacije tega dela toplotnega ovoja stavbe pa ni samo v višjih stroških ogrevanja. Sneg, ki se topi na »topli« strehi in kasneje zmrzuje, namreč pogosto tudi poškoduje kritino stavbe, žlebove in odtoke, voda, ki kapa s sveč, moči in s tem poškoduje fasado, poledeneli pločniki okoli stavb pa predstavljajo nevarnost za zdrs in padec ljudi. Zato je kvalitetna izolacija strehe zelo pomembna!
Streha je najpomembnejši del ovoja zgradbe v smislu zaščite objekta pred zunanjimi vplivi in je v celinski arhitekturi pri večini objektov postavljena poševno z lesenim ostrešjem. Tako imenovane mansarde veljajo s svojo razgibanostjo za bolj prijeten in željen bivalni prostor. Prijeten pa je samo v primeru, če streho oz. strešno konstrukcijo pravilno, zadostno in kvalitetno izoliramo in ustrezno sestavimo in vgradimo elemente, ki nas ločujejo od neprilik okolice. Zato mora strešna konstrukcija poleg toplotnih izgub tudi preprečevati nastajanje kondenza v samem sestavu strehe, ki lahko trajno in relativno hitro uniči konstrukcijo.
Poleg strešne kritine, ki na gradbeno fizikalne lastnosti strehe nima vpliva, so za strešno konstrukcijo bistvenega pomena osnovni sloji, tipični za vsako pravilno sestavo strehe, ki so navedeni od zgoraj navzdol:
- zračni kanal, ki zagotavlja prezračevanje konstrukcije;
- sekundarna kritina, ki dodatno preprečuje vdor vode v konstrukcijo;
- toplotna izolacija, ki toplotno, zvočno in požarno izolira streho;
- parna zapora, ki preprečuje zračni vlagi iz notranjih prostorov difuzijski ali konvekcijski prehod v
konstrukcijo strehe;
- nosilna konstrukcija v vmesnem prostoru, ki nosi težo strehe, padavin;
- notranje obloge, ki predstavljajo dekorativni notranji zaključek strešne konstrukcije.
Sloj, ki primarno zagotavlja ugodje v prostoru in energijsko varčnost objekta, je izolacija. Sodobni in tehnološko dovršeni izolativni materiali niso zgolj toplotne izolacije. Združujejo celo vrsto lastnosti, od tehnično fizikalnih do praktičnih. So negorljivi, zvočno izolirajo, so trajni in dimenzijsko obstojni, zdravju prijazni, enostavno jih je vgraditi in so seveda ekonomično sprejemljivi.
Pri izolaciji streh izbiramo materiale, ki nam prinašajo dodano vrednost tako z vidika izolativnosti, kot tudi z drugih vidikov, predvsem zvočne izolativnosti, požarne varnosti in zdravega bivalnega okolja v prostorih pod streho. Za izolacijo streh so zato najprimernejši materiali mineralnega izvora, kot so kamena ali steklena volna in materiali naravnega izvora iz obnovljivih virov, kot so celulozni kosmiči, živalska volna, konopljina preja ali lesne vlaknenke. Pri izolaciji streh se načeloma izogibamo sintetičnih materialov, kot so stiropor ali poliuretanska pena razen v nekaterih specifičnih rešitvah. Ti ne zagotavljajo ustrezne požarne varnosti, pa tudi emisije škodljivih snovi niso ustrezne za bivanje.
Poleg izolacije je v strešno konstrukcijo potrebno pravilno namestiti še sekundarno kritino in predvsem parno zaporo. Sekundarna kritina v obliki paropropustne folije je največkrat domena krovcev in je njena vgradnja lahko izvedena prosto preko špirovcev, na lesenem opažu ali drugih nosilnih izolacijah. Parna zapora pa se običajno vgradi takoj za zaključno oblogo konstrukcije z notranje strani stavbe in tako preprečuje zračni vlagi notranjega zraka difuzijski ali konvekcijski prehod v samo konstrukcijo strehe, vključno s toplotno izolacijo. Na ta način se izognemo navlaževanju materialov v konstrukciji strehe, njihovim slabšim lastnostim, bistveno pa povečamo njihovo trajnost in se izognemo neprijetnim posledicam propadanja materialov, kot so smrad, zamakanje, … . Pravilna izvedba izolacije strehe je zato zelo pomembna za dolgo življenjsko dobo slojev konstrukcije in polno učinkovitost izolacijskih slojev v konstrukciji.
Eko sklad v svojem aktualnem razpisu nudi nepovratne finančne spodbude za izvedbo toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru z najmanj 30 cm toplotne izolacije, pri čemer lahko toplotna prevodnost toplotne izolacije znaša λ ≤ 0,045 W/(mK). Za brezplačni nasvet energetskega svetovalca se lahko naročite v tajništvu svoje občinske uprave.
mag. Peter Petrovčič
Energetski svetovalec Ensvet
