KINO BEVKE IN PRVI POMLADNI MESEC

Maškare niso bile popolnoma uspešne pri preganjanju zime. Sneg ostaja v naših krajih tudi v času, ko bi se morali že pokazati prvi zvončki. Prav takšna sta tudi filma, ki si ju boste lahko ogledali v bevškem kinu v mesecu marcu. Oba opisujeta življenje na področjih, kjer je zima doma večino leta. Govorita o krajih, kjer je polovico leta dan, drugo polovico pa noč. V naše kraje prinašata izkušnjo bivanja v nam tujih razmerah.

Nedelja, 4.3. ob 17h

FANT Z OBLAKI, M.Clinckspoor, Belgija, Švedska, Nizozemska, Norveška, 2016, družinski film, slovenski podnapisi

Dvanajstletni Niilas obišče mamo, ki živi z novo družino na Laponskem, na severu Švedske, kjer prebivajo nomadski pastirji ljudstva Sami. Nerad se je ločil od očeta, s katerim je užival običajno mestno življenje, zato je precej nejevoljen. Deklica Sunnà in polbrat Pontus se trudita navezati stik z njim. Pastirji se pripravljajo na selitev jelenov, otroci jim pomagajo. Niilas iz upora namerno spusti čredo in eden izmed jelenov izgine. Deček se priključi iskalni odpravi in pri tem kar naprej srečuje skrivnostnega losa … Sramežljiv mestni fant se počasi prelevi v divjega dečka, ki preizkuša meje svojih moči. Proti vsem pričakovanjem Niilas doživi najbolj razburljivo poletje v svojem življenju.

Nedelja, 18.3. ob 17h
ZADNJI LEDENI LOVCI, J. Breceljnik, R. Bregar, Slovenija, 2017, dokumentarni film, slovenski podnapisi

Celovečerni dokumentarni film slovenskih režiserjev Jureta Breceljnika, ki ga danes žal ni več med nami, in Rožleta Bregarja pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje. Le 4500 prebivalcev naseljuje 20.000 km dolgo obalo vzhodne Grenlandije. To je eno najredkeje poseljenih območij na zemeljski obli, ki ga zaradi skrajno odročne lege ni dosegla kolonizacija. V surovem naravnem okolju je vzniknila ena najbolj specializiranih lovskih kultur na svetu. Vendar se je morala avtohtona inuitska kultura, ki tu obstaja že štiri tisočletja, ob vdoru modernega sveta v zadnjem stoletju spopasti z dramatičnimi spremembami. S prehodom od življenja v popolni osami do neposrednih učinkov in posledic globalizacije. Svet Inuitov se zdaj spreminja s svetlobno hitrostjo.