Peti Simpozij, ki je potekal med 14. in 16. junijem na Zaplani, je postregel z raznolikimi deli: olji, akvareli, akrili, risbami in fotografijami. Kot je pojasnila Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna kritičarka, doslej ni bila navada, da bi imeli umetniki rdečo nit ustvarjanja, pač pa se je vsak predal sprotnemu navdihu. Letos pa so za osrednjo temo določili Ivana Cankarja, zato ne preseneča, da med razstavljenimi deli srečamo nazorne upodobitve njegovih portretov, kavnih skodelic, ženskih podob … Sicer pa je splošna posebnost Simpozija na Zaplani v tem, da umetniki ustvarjajo v družbi otrok ali odraslih s posebnimi potrebami (terminologija tovrstno umetnost pozna pod terminom »art brut«). Sobivanje različnosti pripomore k odkrivanju novih ustvarjalnih dimenzij, to pa tlakuje pot edinstvenim likovnim delom. Letos so Simpozij, katerega pobudnika sta Štefan in Polona Skledar, obogatili še s predavanjem dr. Igorja Grdine na temo Ivana Cankarja.  

Lani Simpozija na Zaplani ni bilo, pač pa so se na povabilo akademskega slikarja in pedagoga Eda Zupana v zadnjem tednu avgusta odpravili v mesto nizozemsko mesto Hengelo, kjer so pripravili pregledno razstavo dosedanjih simpozijev. Tam so se predstavljali tudi nizozemski art brut umetniki – no, eden od njih tokrat razstavlja tudi na Vrhniki. To je Thomas Verlaek, ki je pripravil serijo risb na temo Cankarjevih črtic.