Logo MojaObčina.si

Vrhnika

Deli
Avtor: Oo Sds,

Bazen na Vrhniki

Že trinajsto leto Vrhnika nima delujočega bazena. Bazena, ki se ga je moralo zapreti ker ni zadoščal minimalnim higienskim in ostalim standardom. Sodeč po prej zapisanem občina že trinajsto leto meni, da bazena ne potrebuje in posledično nima rezerviranih sredstev za izgradnjo novega. S tem se delno strinjam in menim, da imajo prioriteto pri izgradnji občinske infrastrukture vrtci, šole, zdravstveni dom. Ko so zadoščene osnovne potrebe, pa so pa na vrsti objekti, ki najprej služijo nam, ki tukaj živimo in jih uporabljamo ter šele nato obiskovalcem oziroma turistom. Od tu dalje pa se moji pogledi na razvoj občine razlikujejo od tistih, ki imajo škarje in platno.

Pred dobrim letom je občina pompozno odprla »Doživljajsko razstavišče Ljubljanica«. Gre za klasično muzejsko razstavo eksponatov, ki so bili najdeni v Ljubljanici ter za zgodovinski pregled razvoja Vrhnike v navezavi na Ljubljanico (mimogrede, večkrat slišim, da razstavljamo smeti, ker zadnji del razstave vsebuje kanalizacijske cevi, straniščne školjke in zabojnike s smetmi). Za ureditev objekta in razstave (vključen delež nakupa stavbe, energetske sanacije in zunanje ureditve) je bilo namenjenih več kot 2 milijona evrov. Občina je prispevala približno polovico . Za vsako obratovalno leto razstavišča bo občina – če bo stanje tako kot trenutno je - namenila dodatnih 100.000,00 € oziroma 80.000,00€. Ko je občinski svet sprejemal odločitev o izgradnji nam je bilo v investicijski dokumentaciji predstavljeno, da bo občina participirala pri ureditvi razstave samo dobrih 60.000,00€, pri kritju letnih stroškov pa okoli 20.000,00€. V kolikor bi svetniki poznali prave številke menim, da ne bi šli v takšno zgodbo.

Sprašujem se, če smo res tako bogata občina, da se gremo tako drago investicijo, ki nas bo za nameček še letno zelo drago stala. Mar ne bi bilo smotrneje vlagati v objekte, ki bi najprej služili nam – Vrhničanom? Eno izmed takšnih je kopališče. Poglejmo recimo Radlje ob Dravi, katerih kopališče sem obiskal poleti. Občina, ki šteje dobrih šest tisoč prebivalcev (Vrhnika jih ima dobrih 16.600), je pred dvema letoma zgradila novo kopališče - naravni bazen, kar pomeni, da se voda čisti s pomočjo rastlin in peščenih filtrov. Poleg bazena so bile zgrajene garderobe, lokal, tobogan, pomoli, plaža…. Zanj je občina odštela 1,26 mio evrov, od katerega ji je skoraj tričetrt primaknila Evropa (800.000,00 €). Obratovalne stroške pokrivajo z vstopnino. Prepričan sem, da bi občani, v kolikor bi imeli možnost, izbrali kopališče in ne muzeja. Z razliko do cene muzeja, pa bi lahko naredili nov garderobni objekt s skladišči in lokalom v Športnem parku Vrhnika. Vrhnika, ki je skoraj 3x večja od Radelj ob Dravi, si zasluži kopališče, kjer bi lahko preživljali del naših počitnic. Prepričan sem tudi, da bi kopališče v kombinaciji z avtokampom, privabilo več turistov, kot Doživljajsko razstavišče Ljubljanica.  

 

Daniel Cukjati, Občinski svetnik SDS Vrhnika

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.

Drago Stanovnik 29. 11. 2017

Ob vandranju skozu druge kraje doma in po svetu človek pride v predele, kjer si krožišča sledijo eno za drugim in seveda tudi na območja, kot je naše, kjer semaforji sekajo promet na Tržaški, na vsakem drugem križišču. Mar ni to zunanja slika za to pristojnih, ki s tem kažejo naklonjenost ali nenaklonjenost prometnim udeležencem? Tam, kjer imajo posluh za ljudi, si prizadevajo za pretočnost prometa, se povečuje tudi interes vlagateljev, saj to pomeni lažjo dostopnost. Spet drugje, na primer zahodno od glavnega mesta pa si očitno ne želijo napredka in hitrejšega prometa, kar potrjuje tudi dejstvo, da v zadnjih dveh letih ni prišla na DARS nobena pobuda za pospešitev izgradnje priključka, ki bi ob večjem angažiranju odgovornih, lahko bil že zdavnaj dokončan. Prav tako odgovorni na lokalnih skupnostih ne zahtevajo začasnega odprtja dovoza in izvoza na nekdanji cestninski postasji Log in ne priključka na južnem počivališču Barje, ki bi razbremenil križišča na Dolgem mostu, ki ga saedaj uporabljajo za kroženje in oviranje prometa vsi kamioni iz industrijske cone Vič, kjer je tudi Pošta Slovenije in Snaga.