Logo MojaObčina.si

Vrhnika

Deli
Avtor: Milan Jerman,

Lintverni na Škabrijelu in Sveti gori

V žalostnem tednu, ko smo se za vedno poslovili od Petra, smo se odločili za primerno turo za vse Lintverne in ujeli pravi dan. Zaradi zanimive zgodovine, razgibanega terena ter znamenitega rova pod Sveto goro je bil pohod nekaj posebnega. Zapeljali smo se na Primorsko, skozi Vipavsko dolino in nato mimo Kromberka proti Grgarju. Zaustavili smo se na Vratcih ob vznožju Škabrijela kjer smo najprej po napisnih tablah osvežili spomin na 11. ofenzivo na Soški fronti. Težko bi verjel, da se je na sorazmerno majhnem hribu zgodila ena najhujših morij v I. svetovni vojni. Na Škabrijelu je izkrvavelo 15.000 slovenskih in 25.000 italijanskih vojakov. Škabrijel je bil strateška točka, ki so ga Italijani hoteli osvojiti za vsako ceno. Kljub premoči v oborožitvi in moštvu, se to ni zgodilo. Slovenski vojaki takratne Avstro-ogrske monarhije so Škabrijel obranili.

Vzpon na Škabrijel smo začeli na koti 404 m. V začetku dokaj strmo pobočje je polagoma postalo bolj položno in prijetno za hojo. Motili so le jarki in zaklonišča, s katerimi je praktično prepreden cel hrib.  Lintverni smo z lahkoto dosegli vrh, 646 m. Spominsko obeležje in veličasten stolp zaznamujejo najvišjo točko Škabrijela. Prijeten in sončen dan je na vrh privabil številne planince. S stolpa so se ponudili čudoviti razgledi. Na severu so se dvigali zasneženi vrhovi Julijcev, na vzhodu se je razprostirala čudovita Trnovska planota, v Tržaškem zalivu se je bleščalo Jadransko morje,  proti zahodu pa smo imeli čudovit pogled na Furlansko nižino s Sabotinom v ospredju. Po krajšem počitku smo se spustili proti znameniti koti 526 m, kjer so potekali najhujši boji za Škabrijel. Po krožni ogledni poti smo nadaljevali spust proti sedlu in se nato povzpeli še na Sveto goro. Postajalo je že nekoliko bolj vroče, zato nam je prečkanje Svete gore skozi skoraj 300 m dolg in cca 100 m globok rov prav prijetno delo. Vzpon na Sveto goro smo zaključili povsem z druge strani. Skratka zanimiv rov, ki ga je treba prehoditi, seveda z uporabo ustrezne opreme (naglavna svetilka, dobra obutev, ...). Na Sv. Gori nas je ponovno pričakalo prijazno sonce.

Pohod smo zaključili v bližnjem gostinskem lokalu. Na pohodu smo sodelovali: Bankir, B'čar, Cvele, Cvičkar, Stari, Špilčk, Vezist, ter Aleš in Marjan.

Besedilo in fotografije: Vezist

Oglejte si tudi

Komentarji

Za komentiranje se morate prijaviti.
Na ta prispevek še ni komentarjev. Bodi prvi!