Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
8°C
JUTRI
24°C
7°C
Oceni objavo

"Moj cilj so dirke na najvišji evropski ravni"

Mladi Vrhničan Boštjan Avbelj velja za enega največjih talentov v avtomobilskem dirkaškem športu pri nas in tudi v srednje evropski coni, kjer je va cestno-hitrostnih krožnih dirkah v pokalnih tekmovanjih z enakovrednimi avtomobili, dosegel praktično vse kar se da. Ko sva se dobila na Brezovici v lokalu blizu podjetja Prigo, kjer dela kot mehanik, je ravno odložil knjigo z zanimivim naslovom.
Kakšno knjigo berete, naslov deluje zelo zanimivo?

Naslov knjige je 'ego naš sovražnik', berem jo pa zato, ker me je pritegnil prav naslov. Če hočem uspeti tudi na področju športa moram biti močan tudi v glavi.

 

Ampak saj veljate za dirkača, ki je praktično nezlomljiv pod psihičnim pritiskom?

Vedno je dovolj prostora, da sem lahko še boljši. Glede ega pa lahko rečem, da se okoli tega kreše veliko isker, tako na poslovnem, osebnem in športnem področju. Kljub vsemu uspehu ali neuspehu, ki ga morda doživljaš, moraš ostati ponižen. Tudi največji dirkači ali pa v katerem koli drugem športu, znajo zelo dobro nadzirati svoj ego.

 

Kdo pravzaprav ste, kako bi se predstavili?

Lahko rečem, da imam bencin v krvi, saj je oče nekdanji motokrosist, ki je v svojem obdobju veljal za najboljšega v Jugoslaviji in se je edini v tistem času vpisal med dobitnike točk za svetovno prvenstvo. Zato sva z bratom tudi hodila na dirke in seveda kot zelo mlada fanta sedla na motokros motor. Nekaj časa sem dirkal v kategoriji do 85 kubičnih centimetrov, kjer sem v svoji zadnji sezoni dosegel skupno četrto mesto. Potem smo se pa v družini odločili, da z dirkanjem prenehamo, saj je vse skupaj postal prevelik finančni zalogaj, oče je vozil tovornjak in ga tudi ni bilo veliko doma, da bi lahko hodili na treninge in dirke. A kljub temu so bili pri hiši vedno motorji, adrenalin sem sprostil tudi s treningi na kolesu ali kasneje s supermoto motorjem, še zelo mlad pa sem se poizkusil tudi z vrtenjem volana ob spremstvu očeta. Tako je počasi avto postajal vedno bolj zanimiv. Z očetom sva trenirala v starem dirkalnem Yougotu in tako sem se učil ter pridobival občutke za linijo, zaviranje, plin in ostalo kar je potrebno uspeh na dirkah. Lahko rečem, da sem še predno sem imel izpit za avto, torej pred svojim 18. letom znal že zelo dobro voziti avto.

 

Kaj pa karting, ste se poizkusili tudi v tem, saj velja za osnovo vsakega avtomobilističnega dirkanja?

V bistvu ne, čeprav je res, da ti prav karting da odlično osnovo. Videl sem zelo mladega fanta, ki je presedel iz kartinga v pokalni Renault Clio in bil takoj zelo hiter.

 

Ampak nase z bratom sta opozorila pred nekaj leti, ko sta nastopila kot predvoznika na reliju za državno prvenstvo in postavila izredno hitre čase s serijskim Mitsubishijem Lancerjem?

To je bil prvi reli Železniki in najin nastop ni bil naključje. Naloga predvoznika ni da dirka ampak, da odpre progo za vse dirkače za njim. S to mislijo sva tudi vozila nekako na robu varnega, saj avto ni imel varnostne kletke. Vseeno sva uživala, upoštevala faktor varnosti. Če pa bi takrat dirkala s pravim dirkalnikom, bi lahko šlo bolje in hitreje.

 

Zakaj ste potem začeli s krožnimi dirkami?

Pred tremi leti sem začel, mislim, da sem videl oglas 'racestar' na internetu, torej razpis za mlade voznike in se prijavil. Rekel sem si, naj stane kolikor pač stane in da vidim do kam pridem. Mimogrede, ta izbor poteka tudi letos, saj mlade fante nagovarja, da se prijavijo, tako kot sem se jaz.

 

In do kam ste prišli?

Do naslova državnega prvaka, skupno in v pokalu Renault Twingo. Poleg tega sem osvojil še evropski conski pokal v kategoriji turnih avtomobilov in pokalu Twingo. Tako, da prva sezona je bila zame rezultatsko najmočnejša, saj sem požel kar nekaj naslovov in vidnih rezultatov na tem področju. To me je seveda spodbudilo za naprej, da vztrajam v dirkanju.

 

Tu dirkate z enakovrednimi avtomobili?

Tako je, vse avtomobile pripravlja ena ekipa in ti kot dirkač nimaš nobenega vpliva. Lahko si nastaviš le tlak v gumah, tu se lahko naredi še največja razlika. Sicer pa je vse odvisno od voznika. Na temo prideš s čelado in dirkaškim kombinezonom, se usedeš v dirkalni avto in odpelješ.

 

Po uvodni sezoni ste šli korak za korakom naprej, kaj se sledilo po tem res izjemnem prvencu v dirkalnem avtomobilu?

Naslednjo, torej drugo sezono, sem vozil v pokalnem prvenstvu Renault Clio, kjer so tekmovalci s cele Evrope. V svoji prvi sezoni sem za volanom Renaulta Clio dosegel osem zmag od osmih dirk, zadnji dve pa nisem niti peljal, saj sem še pred koncem sezone in osvojenem naslovu, že naredil preskok naprej v močnejši avto v Seat leona, s katerim sem nastopil na dirki v Imoli. Kljub temu, da sem vozil s staro specifikacijo avtomobila, torej staro aerodinamiko, starim menjalnikom, mi je uspelo iz zadnjega mesta pripeljati na deveto mesto v prvi vožnji, v drugi vožnji pa sem dirko končal na šestem mestu. Do lanskega leta je bil to moj rezultat kariere. Izjemno sem užival v tej priložnosti, ki sem jo dobil in tu brez podpore ekipe, Lema racing, ki jo vodi Mirko Marinšek ta nastop seveda ne bi bil mogoč, za kar sem izredno hvaležen. Lansko leto smo šli spet korak naprej. Odpeljal sem nekaj dirk za državno prvenstvo in Renault Clio pokal v Italiji kjer je sam tekmovalni nivo izjemno visok. Če bi to primerjali s kakšnim drugim športom, bi temu lahko redki zelo visok evropski nivo. Na prvi dirkaški vikend Clio Cup Italija v češkem Brnu, sem se kvalificiral kot tretji in četrti, kar je bil izjemen rezultat. V prvi dirki sem dosegel četrto mesto, v drugi pa zaradi težav z menjalnikom in prisilnim postankom v boksu šele 17. mesto. Na tretji dirki, ki je bila na ta dirkaški vikend, sem odstopil zaradi trka s sotekmovalcem. No, na drugem dirkaškem vikendu v Valelungi pri Rimu, sem bil prvo dirko četrti, v drugi dirki pa sem dosegel prvo zmago, kar štejem za največji rezultat lanske sezone. Tu so mi pomagale tudi okoliščine, saj je bila steza deloma suha in deloma mokra, kar so sicer najtežji možni dirkaški pogoji. Bilo je veliko drsenja, vožnja ves čas na skrajni meji. Ujel sem dober ritem in prek ciljne črte pripeljal kot prvi. Na finalni dirki v Imoli sem se kvalificiral kot šesti in tretji. Prvo vožnjo sem končal kot peti, drugo pa na tretjem mestu. Sicer bi lahko bil drugi, a so dirko prekinili z rdečo zastavo, kar pa je pomenilo, da se je štel rezultat prejšnjega kroga. V državnem prvenstvu sem na domačih dveh dirkah v Cerkljah zmagal s Seat Leonom v generalni razvrstitvi. S pokalnim Renaultom Clio pa kljub slabšemu avtomobilu zasedel drugo mesto in eno zmago. Tudi tokrat mi je zopet pomagal dež in sem prehitel tudi vse močnejše avtomobile v skupni razvrstitvi. 

 

Kakšni so načrti za naprej?

Še vedno imam veliko željo, da bi dirkal celo sezono v Italijanskem pokalu Renault Clio, saj je tekmovanje na visoki ravni, predvsem, pa si želim sesti za volan močnejšega in hitrejšega dirkalnika, da lahko napredujem kot dirkač. Morda tudi odpeljem kakšno dirko za državno prvenstvo. Vem, da imam potencial, da bi lahko v naslednjih nekaj letih nastopal v najmočnejših evropskih prvenstvih toda treba je biti realen in pogledat okoliščine, saj je vse povezano z denarjem. V kolikor bi se povezal s kakšnim uspešni in dovolj velikim podjetjem sicer tudi to ne bi bilo neuresničljivo. TCR prvenstvo turnih avtomobilov je v izrednem vzponu in postaja svetovna serija in tu je moja vizija, tu se vidim.

 

Do sedaj so vam pomagali sponzorji iz domačega, vrhniškega okolja.

Seveda, tu moram poudariti, da mi od samega začetka stojita ob strani slaščičarna Berzo in pa podjetje Barjans. Izjemno sem hvaležen za to podporo in pa seveda kot glavni pokrovitelj podjetje Prigo z Brezovice, ki recimo temu tudi spada pod naše kraje, poleg tega pa sem tu tudi v službi. Brez te pomoči bi bilo moje dirkanje dosti, dosti težje.

 

Morda za konec še nasvet za fante in dekleta, ki se navdušujejo nad hitro vožnjo?

Absolutno! Vsem mladim svetujem, naj se prijavijo v izbor za vznike Race stars, kjer vsak posameznik lahko spozna dirkanje na najboljši možni način. Sicer pa tudi v naši ekipi Lema Racing ponujamo možnost izkušnje z dirkalnim avtomobilom, od treninga, adrenalinske vožnje po dirkališču, do dirkaškega vikenda in tekmovanja. Ekipa ima 25 avtomobilov za vse nivoje. Lahko se preizkusiš sam ali z inštruktorjem, saj je dirkališče povsem drug svet. Ko enkrat sedeš v dirkalnik maske padejo. Ne maram hvalisanja za šankom, kjer se fantje med sabo hvalijo kako je kdo hiter. To je nevarno početje, naj pridejo na dirkališče in bo štoparica pokazalo kako dober je vsak od njih. Veliko fantov gre potem z dolgimi nosovi domov.

 

In smo zopet tam kjer sva začela najin pogovor, pri 'egotu'?

Tako je, hitrost je treba pokazati na dirkališču in ne na cesti, kjer je treba ego umiriti.

 

Peter Kavčič, foto: osebni arhiv BA

 

 

 

 

 

 

 

Oglejte si tudi