Logo MojaObčina.si

Vrhnika

Deli
Avtor: Milan Jerman,

Svizci na vrhniški Planini

V četrtek, 21. 12. 2017, smo se SVIZCI ob deveti uri ponovno zbrali na starem mestu – pred šolo na Vrhniki. Pred meglenim in mrzlim vremenom smo se hitro umaknili v notranjost avtobusa. Pred odhodom nas je prišla pozdravit Elica Brelih in nam zaželela lep pohod.

Z avtobusom smo se odpeljali do Stare Vrhnike, kjer smo si ogledali staro Lukacovo kaščo, ki jo z veliko občutka in s srcem obnavlja domačinka Anka Grom. Skoraj dvesto let staro kaščo, v zelo slabem stanju, je kupila leta 2007. V teh desetih letih je opravila ogromno dela, saj je danes kašča, čeprav ne še popolnoma obnovljena, prav zasijala v svoji stari obliki. Ponosna lastnica, v kaščini starosti primerni obleki, nas je povabila v zgornji del, ki je že obnovljen. V njem so imeli shranjene suhe pridelke (orehe, krhlje,... tudi žganje). V spodnjem delu pa so spravljali mokre pridelke (krompir, repo, zelje, ...). Vse videno je občudovanja vredno, ampak vreme ... zeblo pa je, zeblo!

Spet smo zavetje poiskali v avtobusu, ki nas je odložil na Kurenu. Sedaj smo se že dvignili nad meglo. Pričakala nas je prava zimska pokrajina z ravno dovolj snega, modrim nebom in soncem. Pa  seveda z mrazom, ki je prilezel za nami. Za kratek čas smo stopili  v gotsko cerkev sv.Miklavža, zavetnika nekdanjih vrhniških čolnarjev. Zgrajena je bila v 16.stoletju in je izredno zanimiva po ravnem, lesenem stropu, ki ga podpirata dva lesena stebra. Strop je razdeljen na lesene kvadratne in podolgovate plošče z barvnimi rastlinskimi, živalskimi in geometrijskimi motivi. Najlepši je pogled navzgor, če ga nekoliko spustiš, vidiš tri lesene pozlačene oltarje, nižje pa človek raje ne bi gledal. Čeprav je cerkev kulturni spomenik, je vse ostalo v zelo žalostnem stanju – zanemarjeno, polomljeno,... Kakšno veliko nasprotje v primerjavi s kaščo Anke Grom!

Sedaj pa se je šele začel pravi pohod. Po pobočju Planine smo jo po gozni poti mahnili proti koči na Planini nad Vrhniko. Še je zeblo, ampak skozi zasnežene veje je sijalo sonce. Ker smo morali paziti, kako in kam bi stopili, nismo mogli preveč občudovati naravo okoli sebe, smo pa čutili sonce. Krajši postanek smo naredili pri Ferranovi buži. Sonja nam je povedala, da je to jamo leta 2001 odkril Milan Ferran. Odprtina v tleh je široka le za enega človeka, nato pa se jama spušča do 358 m globine. Posebnost je 50 m visok slap v veliki podzemni dvorani.

Naš cilj je bila koča na Planini. Dela na koči so skoraj končana, ker pa so notranjost pospravljali in opravljali  še zaključna dela, smo se odločili, da jih ne bomo motili pri delu in si bomo notranjost v miru ogledali ob naslednjem obisku. Posedli smo pod šotorom, dobili smo topel čaj in kavo, tako da smo se odtajali, jeziki pa so bili odtajani že prej. Pozdravit nas je prišel tudi Milan Jerman, ki je tu pa tam tudi naš vodič po gorskih poteh.

Sedaj že dovolj ogreti, smo se po široki makadamski poti napotili do nekdanje Drnovškove hiše, kjer nas je čakal avtobus. Ker je bil korak bolj varen, smo med hojo opazovali res pravo zimsko pokrajino, z belino snega, modrino neba in bleščečim soncem.     

Druženje smo končali s kosilom Pri Kranjcu, pogovorom in lepimi željami za leto 2018.

Za logaške pohodnike - Snježana Rojec                                                 

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak

Oglejte si tudi