Zaradi njih smo varni. Kaj pa oni?

Vrhnika, 5. oktober – Gasilstvo je ena najpomembnejših prostovoljskih organizacij v državi, hkrati je tudi osrednji steber civilne zaščite v sistemu zaščite in reševanja. A ne glede na to, država v primeru prostovoljnega gasilstva nekako neodločno menca in si hote ali nehote zatiska oči pred realnostjo ter ne sliši pozivov prostovoljnih gasilcev k izboljšanju njihovega statusa. O tem je tekla beseda na javni tribuni v Sinji Gorici v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca.

Boštjan Turk, poveljnik gasilskega poveljstva Vrhnika, ki je poklicni in prostovoljni gasilec, je pojasnil, da je velikokrat velika težava na relaciji gasilec prostovoljec - delodajalec. Dejstvo je, da odhod delavca z delovnega mesta zaradi intervencije lahko povzroči določeno gospodarsko škodo delodajalcu. Zato bi morala v tem primeru država odločneje nastopiti, podpreti gasilca in hkrati ponuditi delodajalcu neko obliko, recimo temu, kompenzacije. Turk je tako navedel primere iz tujine, kjer država v zameno delodajalcu ponuja ugodnosti pri zavarovanju. Dvakratni nekdanji minister dr. Andrej Umek je temu pritrdil. Po eni strani ogroženost prebivalstva z izrednimi dogodki in moderno tehnologijo narašča, na drugi strani pa se država na to ne odziva. Po njegovem bi morala država moči napeti v tri smeri: v izobraževanje in nagrajevanje kadrov, v spremembo zakonodaje na mnogih ključnih področjih in vzpostavitev varnostne infrastrukture. Nenazadnje se je zgodil Kemis, za njim pa še vrsto požarov na podobnih infrastrukturah, iz česar bi se morala država nekaj naučiti oziroma prilagoditi obstoječo zakonodajo novim razmeram.

Sporni DDV

Gasilcev prostovoljcev je v Sloveniji okoli 160 tisoč, od tega jih je 70 tisoč operativcev. Prostovoljna gasilska društva prejemajo denar iz občinskih blagajn, a različno – odvisno od lokalne skupnosti oziroma, kot je dejal Franc Pance, dolgoletni predsednik Nadzornega odbora Gasilske zveze Slovenije, odvisno od župana. Kritičen je bil do države, ki »podarjeni« denar gasilcem preko lokalne skupnosti jemlje nazaj v obliki DDV in davka na dobiček. Izrazil je upanje, da bo država nekoč vendarle le spregledala, tako kot je že nekoč, ko je v začetku devetdesetih prisegala le na civilno zaščito, ki pa je v takratnih poplavah na Štajerskem odpovedala. Tedaj so v ospredje stopili gasilci, ki so še vedno glavni nosilci v sistemu zaščite in reševanja. Danes so gasilci eni najbolj spoštovanih v državi.

Zdravje gasilcev

Zdravje gasilcev prostovoljcev je bila tudi ena od tem, ki so se jo dotaknili na javni tribuni. Kot je dejal Martin Kurent, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa v UKC Ljubljana, nekih posebnih težav ne beležijo, ker gre večinoma za mlade ljudi, a je dejstvo, da je to potencialno kancerogen poklic. Gre za tako imenovane tihe izpostavljenost, je dejala dr. Metoda Dodič Fikfak iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, ki se nevede nalagajo po deset, dvajset let, nato pa izbruhnejo. Po njenem bi bilo prav, da bi gasilci prostovoljci, ki toliko dajo družbi, imeli prednost pri specialistični obravnavi. Tako pa se rado dogaja, da osebni zdravnik napoti gasilca k specialistu, pri katerem čaka v čakalni vrsti po mesece in mesece.

Razlika med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci

Dodič Fikfakova je izpostavila, da opaža razliko med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci. Po njenem so prvi bolj strokovno izobraženi, prepoznajo nevarnost in se nanjo ustrezno odzovejo. Pri drugih pa velikokrat prevladuje srčnost, trpi pa varnost in zdravje. Mnogi od njih imajo že v službi opravka s potencialno nevarnimi snovmi. Zato bi morali te gasilce bolje izobraziti, imeti bi morali temeljite zdravniške preglede, take kot njihovi kolegi poklicni gasilci, predvsem pa jih zdravstveno spremljati na dolgi rok, da bi lahko prišli do podatkov o vplivu njihovega početja na njihovo zdravje – pa naj bo telesno ali duševno.

Izkušnje in izobraževanje

Turk je dejal, da o razliki med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci res lahko govorimo. Po njegovem že zdavnaj ni nobenega medsebojnega prezira, kot se je morebiti včasih dogajalo. »Oboji imamo praktično enako opremo, a bolj kot to nas delijo izkušnje.« Nekatera gasilska društva, ki imajo letno več intervencij, imajo posledično neprimerno več izkušenj kot neko drugo društvo, ki letno izvozi enkrat ali dvakrat. Razlika je tudi ta, da se poklicni gasilec na požar lahko pripravlja, prostovoljec pa opravlja svoje redno delo in nato spočit ali utrujen obleče gasilsko zaščitno obleko. Torej ni psihofizično tako dobro pripravljen kot njegov poklicni kolega. Nekaj pikrih pa je Turk izrekel tudi na račun gasilskega izobraževanja, ki je po njegovem včasih preveč razvlečen in premalo osredotočen na ključna dejstva, pa tudi da je napak, da splošna izobrazba namesto strokovnosti pogojuje mesto gasilske.

Dobro poskrbljeno za vrhniške gasilce

Vinko Keršmanc, predsednik Gasilske zveze Vrhnika, je pojasnil, da vrhniška zveza vsako leto pošlje na zdravstveni pregled tretjino svojih članov, pregledi pa naj bi bili temeljiti. Po njegovem se veliko vlaga v izobraževanje: so eni redkih, če ne edini, katerih osrednja enota je sestavljena iz treh društev s specialnim znanjem. Dodič Fikfakova mu je pritrdila, da je imela opraviti z njihovimi člani in da lahko pritrdi njegovim besedam, še vedno pa to ne velja za vsa slovenska prostovoljna gasilska društva. Po njenem je odvisno od poveljnika, ali gasilci resnično opravijo temeljit zdravstveni pregled ali pa gre samo zato, kot radi rečemo, da dobijo žig na papirju, ki dokazuje pregled.

Spregovoril je tudi župan Stojan Jakin, ki je pohvalil gasilce in njihov doprinos pri gašenju požara v Kemisu, hkrati pa je spomnil, da je Vrhnika okoljsko zelo obremenjena. Omenil je nekaj večjih firm iz sedanjosti in preteklosti, ki so vplivala na to ali še, med drugim je omenil tudi pereč smrad. »Upam, da je nesreča v Kemisu državi odprla oči in se bodo stvari na vseh področjih obrnile na bolje – tako pri gasilcih kot pri okolju.«

Javno tribuno je organiziral Inštitut dr. Antona Korošca v okviru Socialnega tedna. Temeljne smernice razprave bodo posredovane in predstavljene v Državnem svetu konec oktobra.

Gašper Tominc, foto: GT